Vsakdanji utrinki

Pač ena simpl grafika …

Srečno!

0%

0%

Skorja kruha
zadiši iz kuhinje;
zajtrk na mizi.

Srečno!

0%

0%

Vira slik: http://farm4.static.flickr.com/3067/2542183033_0eb6ddc6d7.jpg?v=0 in http://www.zkst-zalec.si/slike/DARILNI_BON.jpg)

Srečno!

0%

0%

Danes, zaradi dneva šole, ko se profesorji podajo na izlet, nismo imeli pouka, zato smo se nekateri bivši sošolci zbrali in se odpravili na osnovno šolo, kjer smo preživeli rano mladost. Takoj po prihodu nas je presenetila stena, ki hodnik v drugem nadstropju, od osnovne šole, deli na prvo zasebno mednarodno šolo v Sloveniji (British School of Ljubljana). Vse skupaj je povzročilo veliko zmede glede učilnic, toda profesorji, ki učijo v njih so ostali enaki. Nekateri nas niso niti pozdravili ali pa so rekli: “Mi vas pa nč ne pogrešamo, sej mamo druge učence”. Ostali pa so nas bili resnično veseli, med njimi seveda bivša razredničarka in kuharice ter kuhar v šolski kuhinji (kjer mimogrede strežejo najdražjo hrano med šolskimi menzami - nedvomno pa je tudi najboljša ), ki so nam kar brezplačno postergli z juho, sokom in lazanjo. Spomini na osnovnošolske dni in neskončna kosila so se vrnili in vsem nam (Anabelle, Maši in Gašperju) polepšali dan.

http://video.google.com/videoplay?docid=5357612452211998593
Tale filmček pa še iz daljne preteklosti … panorama šolskih prostorov

Srečno!

0%

0%

Sprva sem mislil, da današnji dan ne bo tako fantastičen, saj sem po zelo napornem (in ne tako zgodnjem) ustajanju samo čakal, kdaj bom vprašna fiziko ali angleščino in nestrpno pričakoval rezultate testa pri matematiki.
Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Vse se je čudovito izteklo … Že takoj po prihodu v šolo (še preden nam je po mesecu dni guljenja šolskih klopi, razredničarka razdelila (upam, da) dokončne urnike, ki so jih dokončali šele sedaj) nas je razveselila vest, da bomo zaradi 11 negativnih ocen znova pisali matematiko. Vseh, razen seveda profesorice, se je polotilo nekakšno veselje in dobra volja; tako pri nemščini kot tudi pri fiziki, saj smo bili zaradi Zale, ki se je javila, in zaradi Golobiča ter gospoda Gorana (Ti pa človeka res lahko razbesniš!), kot ga imanuje prof. Pergerjeva, vsi brezskrbni. Nato še kratka kemija, polna eksperimentov z endo- in eksotermnimi poskusi in za tem angleščina kot suplenca sociologije. Bilo je zabavno, saj je ura potekala tako tipično. Vedno znova smo na vrsto za branje ali odgovarjanje na razna vprašanja prihajali trije ali štirje (če pa smo želeli pripomniti, da so tudi drugi dijaki v razredu, je seveda padel znani stavek “I don’t give a shit …”), med njimi tudi Jan, ki ga ima profesorica neizmerno rada, zato je, četudi je odgovarjal kdo drug, vedno pravilno povedal prav Jan. (zadnega stavka zihr niste razumel v prvo, zato ga preberte še enkrat … al pa dvakrat )

Sledila je pavza, med katero smo, redna četverica obiskovalcev picerije Tartuf, skoraj cel razred peljali tja in v zameno za nove stranke, od glavne kelnarce dobili vsak 10 gramsko pakiranje kečapa, ki drugače stane okoli 50 centov (ravno toliko mi je danes požrl hudobni avtomat v prvem nadstropju).
Kaj hitro smo pojedli vse tri pice in se podvizali v šolo, kjer smo po izbirni uri kemije, prvič resnično uživali pri angleščini. Ajstrova si je uro zamislila kot skupinsko kreativno delo, pri katerem smo, seveda v angleškem jeziku, ustvarili svojo blagovno znamko, slogan, logotip in cilje za svojo dobrodelno organizacijo, kot npr. Rdeči križ, Karitas …

Katarina, Kristina, Tjaša in Luka smo si z malenkostjo moje pomoči zamislili društvo Beli labod (A White Swan), ki pomaga zlorabljenim mladostnikom. Zabave in smeha, ki seveda nista izvirala iz teme našega projekta, ni mogoče opisati. Skoraj celo uro smo ostali pri papirnatih origamjih (ki jih imam polno puščico, saj jih med dolgočasnimi urami marsikaterega predmeta izdelujem enega za drugim), nad katerimi je bila prof. Ajster povsem navdušena, saj se je znova in znova vračala k naši skupini in opazovala, kako še vedno v rokah držimo bele, črne in kariraste papirnate labode in si zamišljamo vse drugo v zvezi z namišljeno organizacijo, samo tistega ne, kar bi bilo potrebno.
Upajmo, da bo deževanje idej obrodilo sadove v torek, ko bo naše delo ocenjeno. Držite pesti … Za Belega loboda.

Srečno!

0%

0%

Že nekaj dni mi nekako ne uspe skupaj spraviti kakšnega konstruktivnega in objave vrednega posta, zato bom še vedno ostal pri objavljanju slik; tokrat ene iz “drevoreda” v Kopru.

Srečno!

0%

0%

Srečno!

0%

0%

(Vira slik: http://img139.imageshack.us/img139/4016/dsc03194uprirodi0qn.jpg inhttp://www.understandinganimals.com/images/news/dog_tail.jpg)

Srečno!

0%

0%

Srednješolci smo danes pisali tekmovanje iz logike.
Brez problemov nas je večina rešila prve 3 naloge, pri četrti pa se je zataknilo.
Besedilo gre nekako takole:

“Nekje v oceanu obstaja otok, na katerem živijo prebivalci dveh vrst, vitezi, ki govorijo resnico in oprode, ki govorijo neresnico. V naslednji nalogi bomo imeli 5 domačinov, ki jih označujemo z A, B, C, D …
Prvi(h) 4 je dalo izjavo, ki ima obliko p*(q+r), (p*q)+r, ali p*q, kjer + in * predstavljata logični povezavi. Bodisi je isto kot ali, ter je isto kot in.

Prioriteta povezav je: in, ali, če - potem, če in samo če, ter, bodisi, implicira, ekvivalentno.

A: D je vitez ali je E oproda.
B: C je oproda al je E oproda.
C: B je vitez ali je A vitez.
D: E je oproda ali je B vitez.”

(Vir: Zveza za tehnično kuluro Slovenije; Tekmovanje iz logike, 2008)

Hja, ko bi vsaj razumeli navodila in tiste q-je in r-je …

V pričakovanju vaših idej, kako rešiti logično zagonetko, ki je bržčas nihče ni znal rešiti, bom tudi sam poskusil poprijeti za svinčnik in razvozlati skrivnost oprod in vitezov …

Srečno! (ne pozabite na nedeljski rebus)

0%

0%

Tudi ta četrtek smo pri izbirni uri kemije eksperimentirali in sicer z gumijastimi medvedki. Najprej smo nekaj minut segrevali epruveto s kalijevim kloratom (KClO3), tako da se je ta stalil in nato dodali košček haribo medvedka. Reakcija je bila zaradi močne oksidacije izrazito eksotermna, saj je žareče koščke gumijastih bonbonov spremljal tudi hrup. Vse to si oglejte na posnetku.

Nslednji četrtek pa zopet nov poskus!!!

Srečno!

0%

0%

Srečno!

0%

0%

V petek so v epilogu finalnega soočenja predsedniki strank odgovarjali na splošna vprašanja, katerih odgovore naj bi poznal vsak poslanec. Na vprašanje “Kdo sta bila dobitnika letošnje Prešernove nagrade za življensko delo?” najbolj plemeniti med poslanci ni znal odgovoriti. Pa saj ni čudno, ko je bila beseda življen(j)ski zapisana le z eno črko j.

RTV si take osnovnošolske napake nedvomno ne bi smela privoščiti!!!

Srečno

0%

0%

V soboto smo se s profesorico umetnostne zgodovine udeležili ekskurzije po Primorski. Še preden smo obiskali Koper in Piran, smo se ustavili v čudovitih Hrastovljah, vasi v dolini reke Rižane, ki slovi po majhni cerkvici, obdani z trimetrksim kamnitim obzidjem, v sebi pa skriva s freskami popolnoma poslikano notranjost.

Cerkev svete Trojice, pravi biser srednjeveške umetnosti, te najprej navduši s svojo majhnostjo, kasnejša fascinacija ob pogledu na svetopisemsko zgodbo; Stvarjenje, Zadnja večerja, Križanje pa se nikakor ne more primerjati z najbolj znano fresko - Mrtvaškim plesom, ki jo notranjost razodeva na južni steni.

Jasno je viden njen motiv - enakost pred smrtjo, ne glede na družbeni položaj.

Srečno!

0%

0%

(Vira slik: http://www.dobrova.com/drustva/kmecka/vozovi/voz6.jpg in http://www.wiiw.ac.at/img/lithuania.gif)

Srečno!

0%

0%

Med dvournim odmorom, ki nam ga je s slabim urnikom zakuhala šola, smo trije sošolci odšli na kosilo v že skoraj legendarno picerijo Tartuf. Tam jemo skoraj sleherni teden; tokrat kraško pico in dve kosili z dunajskim zredzkom.

Toda danes obedovanje ni minilo običajno, saj se je le nekaj minut za tem, ko so nama s Sebastianom postregli juho, zgodilo nekaj nenavadnega.
Kar naenkrat se je nad menoj močno zasvetilo kot bi nekdo fotografiral z bliskavico. In ne, to ni bil NLP, temveč stropna žarnica, ki je eksplodirala in me med padanjem zgrešila za borih 20 cm. Še dobro, da je pristala na puloverju, ki sem ga položil poleg sebe, in se ni razbila ali koga poškodovala.

Najbloj smešno pa je bilo, kako je reagiral šef picerije - gospod Žika. Niti opravičil se ni in rekoč: “Še dobar, da ni padła v juhu”, omenil, da se to ni zgodilo prvič.
Oh, ja …

Pššš! Bliža se volilni molk!

Srečno!

0%

0%